Psihosocialna pomoč - dodiplomski program

Visokošolski strokovni program Psihosocialna pomoč
Stopnja (in vrsta) programa: visokošolski strokovni študijski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Ljubljana
Strokovni naslov: diplomant psihosocialne pomoči oz. diplomantka psihosocialne pomoči, skrajšano dipl. psihosoc. pom. (VS)

Želite pomagati ljudem v težavnih življenjskih situacijah? Spodbujati osebnostno rast in krepiti samozaupanje? Postati psihosocialni svetovalec s čutom za družbo in soljudi?

Diplomant psihosocialne pomoči je strokovnjak za nudenje temeljne psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja. Ta zajema: pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v aktualne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Za izvajanje te pomoči dobi študent med študijem znanja in veščine za vzpostavitev svetovalnega odnosa, izvedbo nedirektivnega intervjuja, razpoznavanje simptomatike duševnih motenj in napotitev k ustreznemu strokovnjaku oziroma na ustrezno institucijo.

Splošni cilj dodiplomskega študijskega programa Psihosocialna pomoč je profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju psihosocialne pomoči, ki obsega temeljno znanje in temeljno usposobljenost za svetovalno delo na psihosocialnem področju. Po zaključenem študiju psihosocialne pomoči na prvi stopnji se lahko diplomanti vključijo v kreativni delovni proces v organizacijah v socialnem varstvu, šolstvu, v programih psihosocialne rehabilitacije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči,  tudi gospodarstvu, v javnih, zasebnih ali v nevladnih organizacijah ali pa nadaljujejo študij na magistrski stopnji.

Predmetnik: 

Prvi letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

ECTS

ECTS

1.

Splošna psihologija 1

6

-

2.

Splošna psihopatologija

5

-

3.

Uvod v psihosocialno pomoč

6

-

4.

Uvod v raziskovalne metode

6

-

5.

Pravo socialne varnosti

7

-

6.

Splošna psihologija 2

-

6

7.

Specialna psihopatologija

-

6

8.

Sociologija socialne politike

-

6

9.

Uvod v zdravstveno in socialno varstvo

-

6

10.

Znanje in veščine za ravnanje 1

-

6

SKUPAJ

30

30

Drugi letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

ECTS

ECTS

1.

Razvojna psihologija

6 -

2.

Rehabilitacijska,specialna in socialna pedagogika

7

-

3.

Kvantitativna metodologija 1

7

-

4.

Teorije deviantnosti in proces pomoči v skupnosti

4

-

5.

Praksa 1

6

-

6.

Teorije in modeli osebnosti

-

6

7.

Kvantitativna metodologija 2

-

7

8.

Kvalitativna metodologija

-

6

9.

Nevropsihologija in psihoterapija

-

5

10.

Praksa 2

-

6

SKUPAJ

30

30

Tretji letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

ECTS

ECTS

1.

Etika

3

-

2.

Znanje in veščine za ravnanje 2

9

-

3.

Psihoterapevtski pristopi

11

-

4.

Izbrana poglavja iz psihoterapije, psihologije in psihiatrije

7

-

5.

Izbrini predmet*

-

6

6.

Izbrini predmet*

-

6

7.

Izbrini predmet*

-

6

8.

Praksa 3

-

6

9.

Diplomska naloga

-

6

SKUPAJ

30

30

* v primeru izbirnih predmetov je lahko razpored ur tudi drugačen ob pogoju, da vsi izbirni predmeti skupno dosegajo (najmanj) 18 KT.

Izbirni predmeti

Zap.

št.

Predmet

ECTS

1.

Razvoj psihoterapevtskih pristopov – skupinska psihoterapija

6

2.

Razvoj psihoterapevtskih pristopov – kognitivno vedenjski pristopi

6

3.

Zgodovina psihoterapije

6

4.

Ženska v psihoterapiji

6

5.

Svetovanje parom

6

6.

Umiranje, smrt in paliativna oskrba

6

7.

Psihoterapija odraslih ljudi s posebnimi potrebami

6

8.

Suicidologija

6

9.

Psihoterapija psihoz in stalna skupnostna skrb

6

10.

Psihoterapija in duhovnost

6

11.

Komunikacijski trening

6

12.

Psihosocialna obravnava zasvojenosti

6
13.

Športno gibalna psihoterapija

6
14.

Proces deinstitucionalizacije

6
15.

Supervizija in intervizija

6

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke 

 

Praktično usposabljanje

Praktično izobraževanje ima v študiju psihosocialne pomoči velik pomen zaradi uporabne naravnanosti programa. FUDŠ bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso. Zaradi narave dela psihosocialnih svetovalcev je nujno potrebno, da študenti že relativno zgodaj v teku študija dobi stik s prakso v delovnem okolju, saj jim to omogoči spoznavanje izzivov, procesov in načinov dela, ki se pojavljajo v tej dejavnosti, s tem pa tudi uporabo znanja, pridobljenega v študijskem programu. 

 

Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko na osnovi 38. člena Zakona o visokem šolstvu vpiše:

A. kdor je opravil maturo,

B. kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu

C. kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A. in C. izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40 % točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicnem izpitu (60 % točk). Kandidati iz točke B. pa bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20 % točk).

Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil višješolski strokovni program, sprejet po 01. 01. 1994, če izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vpisani študenti morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite, ki izhajajo iz razlik med programi. Te predpiše ustrezni organ FUDŠ v skupnem obsegu največ 30 ECTS.

Ob vsakem prehodu, s katerim se kandidat/ka vpisuje v drugi letnik, mora imeti nujno opravljena najmanj predmeta Splošna psihologija 1 in Splošna psihologija 2.

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

a. kdor je uspešno zaključil/a višješolski študij s sorodnega področja, sprejet pred 01. 01. 1994.

b. diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega in univerzitetnega programa s sorodnega področja, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program.

Vsi kandidati morajo opraviti diferencialne izpite iz določenih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 ECTS predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma. Ob prehodih, s katerim se kandidat/ka vpisuje v tretji letnik, mora imeti opravljena tudi predmeta Rehabilitacijska, specialna in socialna pedagogika ter Nevropsihologija in psihoterapija.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vloge za prehod se obravnavajo individualno po postopku, določenem s statutom visokošolskega zavoda.

Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.

 

Pridobljene kompetence: 

Diplomanti programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah ...

Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.

Splošne kompetence:

  • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija;
  • seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki;
  • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
  • sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov (harvardska metoda);
  • sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti;
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
  • občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
  • sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.

Predmetnospecifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja socialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije;
  • poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel psihoterapevtskih pristopov in specifičnih za izbrani pristop;
  • seznanjenost in razumevanje ter vrednotenje raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop;
  • sposobnost uporabe znanja in  metod psihosocialnega svetovanja  v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti;
  • sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin;
  • poznavanje skupinske dinamike v primeru dela s skupino  in/ali koterapevti;
  • uporaba kritične refleksije in redne supervizije za ocenjevanje tako svojega dela kot tudi dela drugih;
  • sposobnost raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihosocialne pomoči, v katerih sodelujejo;
  • sposobnost zavzemanja kritičnega odnosa do svoje pristopa, presojanja njenih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
  • zmožnost razumevanja kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno in psihoterapevtsko delo;
  • sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov;
  • zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti;
  • zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom;
  • zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi;
  • zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec;
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
  • občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost.
Navodila za vpis: 

RAZPIS ZA VPIS V DODIPLOMSKI PROGRAM PSIHOSOCIALNA POMOČ bo objavljen predvidoma januarja 2018. 

Prijavo za vpis se oddaja preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./ Pri razpisu izberete razpis Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici kot zasebnega zavoda.

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve.

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e)

Petek 9. 2. 2018 ob 10.00 in 17.00 
Sobota 10. 2. 2018 ob 10.00 
Četrtek 24. 5. 2018 ob 17.00 
Četrtek 23. 8. 2018 ob 17.00 
Četrtek 6. 9. 2018 ob 17.00

Šolnina: 

Cena: 2.950,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 130 EUR, plača se gapred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Visokošolski strokovni program Psihosocialna pomoč se izvaja kot izredni študij. Pri izvajanju izrednega študija se zagotovi najmanj tretjina organiziranega študijskega dela, ki je predviden s programom. Izredni študentje v povprečju realizirajo 10 ur organiziranega študijskega dela v enem tednu. Število ur organiziranega študijskega dela (predavanj, vaj ipd.) je manjše kot pri rednem študiju, zato zahteva ta način študija več samostojnega dela. Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Izredni študij se bo izvajal v obliki konzultacij, če bo v letnik vpisanih manj kot 5 študentov.

Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času v dislocirani enoti v Ljubljani na Leskoškovi 9e med tednom, v Novi Gorici pa potekajo predavanja ob petkih popoldne in ob sobotah cel dan. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat vpisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če :

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Študenti imajo možnost zaprositi tudi za priznavanje prakse.

Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta, s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni možni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.
Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Psihosocialna pomoč, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.

Zaposlitve možnosti: 

Diplomant psihosocilan pomoči lahko dela v socialnem varstvu,  šolstvu, zdravstvenem turizmu, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Možnosti za opravljanje poklica: Diplomant/ka je strokovnjak za nudenje temeljne psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja. Ta zajema: pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v aktualne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Za izvajanje te pomoči dobi študent med študijem znanja in veščine za vzpostavitev svetovalnega odnosa, izvedbo nedirektivnega intervjuja, razpoznavanje simptomatike duševnih motenj in napotitev k ustreznemu strokovnjaku oziroma na ustrezno institucijo.

Diplomant/ka programa Psihosocialna pomoč je po zaključku študijskega programa usposobljen/a za nudenje temeljne psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so otroci in mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj in podobno.

Omenjene dejavnosti lahko izvaja v primernih javnih ali zasebnih zavodih, nevladnih organizacijah ali zasebni praksi.