Psihosocialna pomoč - magistrski program

Stopnja (in vrsta) programa: magistrski študijski program
Trajanje: 2 leti (4 semestri), 120 ECTS
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naslov: magister psihosocialne pomoči oz. magistrica psihosocialne pomoči, skrajšano mag. psihosoc. pom.
Smeri:  V okviru študija izvajamo kognitivno vedenjski pristop.
Poklic: psihosocialni svetovalec/psihosocialna svetovalka (po SURS spada v poklicno skupino 2635 Strokovnjaki za socialno delo in svetovanje)

Želite s strokovnim pogovorom pomagati ljudem? Spodbujati osebnostno rast in krepiti samozaupanje? Postati psihosocialni svetovalec s čutom za družbo in soljudi?

Magister psihosocialne pomoči je usposobljen za obravnavo čustvenih in vedenjskih težav  po izbranem pristopu svetovanja. Usposobljen je, da s tehnikami svetovalnega pogovora pomaga klientu v procesu poglabljanja  uvida v lastno emocionalno stanje  in doseganju sprememb ter prenosu naučenega iz svetovalne situacije v vsakdanje življenje klienta, kar mu omogoča boljše delovanje v družbi. Pri tem se v čim večji meri trudi klienta usposobiti, da v prihodnje sam razrešuje svoje emocionalne in socialne probleme.

Splošni cilj podiplomskega programa Psihosocialna pomoč je: profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju pomoči ljudem v različnih življenjskih krizah, ki obsega tako usposobljenost za izvajanje kot tudi raziskovanje psihosocialne pomoči, da se bodo lahko po drugi stopnji vključili v: psihosocialno pomoč v socialnem varstvu, šolstvu, zdravstvu, v programe psihosocialne rehabilitacije, penologije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči, pa tudi gospodarstvu, v javnih, privatnih ali v nevladnih organizacijah. 

Predmetnik: 

1. letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

ECTS

ECTS

1.

Teoretični in klinični koncepti v psihoterapiji 1

4

-

2.

Kvalitativno raziskovanje v družboslovju

6

-

3.

Teoretične osnove izbranega psihoterapevtskega pristopa 1

6

-

4.

Družbeno-pravni vidiki sistemov socialne varnosti

5

-

5.

Praksa 1

9

-

6.

Teoretične osnove izbranega psihoterapevtskega pristopa 2

-

3

7.

Metode izbranega psihoterapevtskega pristopa 1

-

8

8.

Izbirni predmet *

-

5

9.

Praksa 2

-

14

SKUPAJ

30

30

 

2.letnik

Zap.

št.

Predmet

3. semester

4. semester

ECTS

ECTS

1.

Epistemologija psihoterapije

4

-

2.

Teoretični in klinični koncepti v psihoterapiji 2

5

-

3.

Metode izbranega psihoterapevtskega pristopa 2

4

-

4.

Magistrski seminar

3

-

5.

Praksa 3

14

-

6.

Izbirni predmet*

-

5

7.

Praksa 4

-

7

8.

Magistrska naloga

-

18

SKUPAJ

30

30

 

Izbirni predmeti

Zap.

št.

Predmet

ECTS

1.

Teorija in terapija odvisnosti

 5

2.

Psihotravmatologija

 5

3.

Sistemski pristop družinam z otrokom s posebnimi potrebami

 5

4.

Nasilje in psihoterapija

 5

5.

Psihoterapija in duhovnost

 5

6.

Filozofske predpostavke psihoterapije

 5

7.

Novosti v psihoterapiji

 5

8.

Aktualne vsebine v psihoterapiji

 5

9.

Psihologija zdravja

 5

10.

Vodenje in upravljanje socialnega podjetja

5
11.

Komuniciranje in družbena realnost

5
12.

Tržno komuniciranje

5

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke 
  •  

Praktično usposabljanje

Praktično izobraževanje ima pri študiju psihosocialne pomoči velik pomen zaradi uporabne naravnanosti programa. FUDŠ bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso. Študentke in študenti bodo v stik s praktičnimi problemi prihajali v okviru organiziranega in individualnega dela.

Praktično usposabljanje v okviru podiplomskega študija Psihosocialna pomoč bo potekalo v različnih oblikah: osebna izkušnja (individualna), supervizija (skupinska), praksa v psihiatričnih in drugih ustanovah, praksa pri psihoterapevtih izbranega psihoterapevtskega pristopa, samostojno svetovalno delo s klienti pod supervizijo v okviru izbranega psihoterapevtskega pristopa.

Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
  • kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
  • kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:

Končani dodiplomski študijski program ali širše področje po

KLASIUS –P-16 klasifikaciji

Dodatne študijske obveznosti

Število kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti

092- SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

 

Psihoterapevtski pristopi

Specialna psihopatologija

11+6=17

031     DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 - psihologija, 0311-ekonomija)

Psihoterapevtski pristopi

Specialna psihopatologija

Razvojna psihologija

11+6+6=23

01       IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV

Psihoterapevtski pristopi

Specialna psihopatologija

Sociologija socialne politike

Teorije in modeli osebnosti

11+6+6+6=29

090     Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno

091     Zdravstvo

098     Interdiscplinarne izobraževalne aktivosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost

099     Zdravstvo in socialna varnost, drugo

 

Psihoterapevtski pristopi

Splošna psihologija 2

Sociologija socialne politike

Razvojna psihologija

11+6+6+6+6=29

Ostalo

Psihoterapevtski pristopi

Splošna psihologija 1

Sociologija socialne politike

Specialna psihopatologija

Razvojna psihologija

11+6+6+6+6=35

 

Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Vpis v 2. letnik:

Skladno s 6. členom Meril za prehode, ki jih je dne 18.11.2010 sprejel Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: merila NAKVIS), so prehodi možni med študijskimi programi:

1.  ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in

2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Skladno z 7. členom meril NAKVIS in na podlagi meril FUDŠ se neposredno v drugi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialna pomoč lahko vpišejo:

  • kandidati/ke, ki so pridobili univerzitetno izobrazbo pred bolonjskim sistemom z ustreznih strokovnih področij. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) praviloma prizna 60 KT. 
  • kandidati/ke drugih magistrskih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij, ki glede na priznane obveznosti izpolnjujejo pogoje za vpis v 2. letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč 2. stopnje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika:

Praksa 1 (9 KT), Praksa 2 (14 KT) in  Metode izbranega psihoterapevtskega pristopa 1 skupnem obsegu 31 KT.

 

Pridobljene kompetence: 

Magistri programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni poleg nudenja oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so na primer mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj..., tudi za samostojno izvajanje psihosocialnega svetovanja po kognitivno-vedenjski modaliteti ljudem, ki se znajdejo v različnih težavnih življenjskih situacijah.

Splošne kompetence:

  • sposobnost uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih;
  • sposobnost poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanje kritične in samokritične presoje;
  • avtonomnost v strokovnem delu;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanje (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, prevzemanje osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj;
  • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
  • sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov (harvardska metoda);
  • sposobnost povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečujejo pri strokovnem delu;
  • sposobnost jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti.

Predmetnospecifične kompetence:

  • poglobljena in detajlna raven razumevanja teoretičnih in kliničnih načel svojega psihoterapevtskega pristopa in njihovega odnosa do splošnih psihoterapevtskih načel;
  • poglobljena splošna raven razumevanja drugih glavnih pristopov;
  • zmožnost razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter kritičnega odnosa do 'objektivnih' raziskav znotraj humanističnih modelov;
  • zmožnost formulirati in uporabiti model psihosocialne pomoči v skladu s svojim pristopom;
  • razvijati hipoteze in generativne, kreativne odgovore na klinične situacije ter analizirati psihoterapevtske intervence;
  • zmožnost uspešno  delati s skupino in/ali kot koterapevti, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati; 
  • poglobljena sposobnost uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih;
  • zmožnost poglobljenega kritičnega odnosa do svojega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
  • sposobnost nadgrajevati zgrajeno kritično vrednotenje implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij;
  • sposobnost raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarjajo in vodijo; 
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij;
  • zmožnost dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje klinično delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje;
  • sposobnost dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu;
  • zmožnost soustvarjati rešitve kliničnih problemov, kreativno ravnati s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami;
  • sposobnost uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev;
  • zmožnost učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja;
  • sposobnost sintetizirati lastno integracijo teorije, klinične prakse ter izkušenj procesa osebne rasti;
  • sposobnost timsko sodelovati tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin); 
  • zmožnost avtonomije v profesionalni praksi;
  • zavedanje in izkazovanje etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične psihoterapevtske pristope.
Navodila za vpis: 

RAZPIS ZA VPIS V PODIPLOMSKI PROGRAM PSIHOSOCIALNA POMOČ bo objavljen predvidoma januarja 2018. 

Prijavo za vpis se oddaja preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./ Pri razpisu izberete razpis Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici kot zasebnega zavoda.

Za več informacij o vpisu kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve.

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e)

Petek 9. 2. 2018 ob 10.00 in 17.00 
Sobota 10. 2. 2018 ob 10.00 
Četrtek 24. 5. 2018 ob 17.00 
Četrtek 23. 8. 2018 ob 17.00 
Četrtek 6. 9. 2018 ob 17.00

Šolnina: 

Cena: 3.200,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

 

Način izvajanja študija: 

Magistrski študijski program Psihosocialna pomoč se izvaja kot izredni študij. Pri izvajanju izrednega študija se zagotovi najmanj tretjina organiziranega študijskega dela, ki je predviden s programom. Izredni študentje v povprečju realizirajo 10 ur organiziranega študijskega dela v enem tednu. Število ur organiziranega študijskega dela (predavanj, vaj ipd.) je manjše kot pri rednem študiju, zato zahteva ta način študija več samostojnega dela. Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Izredni študij se bo izvajal v obliki konzultacij, če bo v letnik vpisanih manj kot 5 študentov.

Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času v dislocirani enoti v Ljubljani na Leskoškovi 9e med tednom, v Novi Gorici pa potekajo predavanja ob petkih popoldne in ob sobotah cel dan. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat vpisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na magistrskem študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer čeKvalitativno raziskovanje v družboslovju:

  • ne diplomira na magistrskem študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).
Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta, s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni možni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • magistrska naloga.
Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se po zgoraj omenjenih FUDŠ merilih za prehode lahko vpiše neposredno v drugi letnik magistrskega programa Psihosocialna pomoč, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite, predvidene predmete iz prvega letnika v obsegu 31ECTS in redne študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom magistrske naloge.

 

Zaposlitve možnosti: 

Potencialne zaposlitvene možnosti vidimo v socialnem in zdravstvenem varstvu (npr. centri za socialno delo), v šolstvu, delu z mladimi (svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, krizni centri za mlade, stanovanjske skupine za mladostnike, preventivni programi s sistemskim pristopom za preprečevanje nasilja na šolah, pri učenju komunikacijskih veščin, razumevanju razmerij med spoloma ipd.), delu z odvisniki, zdravstvenem turizmu, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Magistri psihosocialne pomoči se bodo lahko zaposlovali tudi v delovnih organizacijah, zlasti v kriznih situacijah, kjer gre za visoko stopnjo obremenjenosti in stresa ter bi lahko nudili psihosocialno pomoč, še preden bi se razvila duševna ali psihosomatska motnja. Nenazadnje pa je področje zaposljivosti tudi pozitivna psihologija, spodbujanje osebnostne rasti in ne le zdravljenje.