Socialni menedžment - dodiplomski študij

Visokošolski strokovni program Socialni menedžment
Stopnja (in vrsta) programa: visokošolski strokovni študijski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naziv: diplomant socialnega menedžmenta oz. diplomantka socialnega menedžmenta

Želite prispevati k trajnostnemu razvoju družbe? Postati menedžer s čutom za družbo in soljudi? Želite delati v javno dobro?

Menedžerji odločajo, načrtujejo, osmišljajo, usmerjajo, razporejajo organizacijske vire, vodijo ter nadzirajo in vrednotijo izvajanje aktivnosti v organizaciji. Socialne menedžerje odlikuje velik čut odgovornosti za družbo in soljudi. Motiv njihovega dela je razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih aktualnih problemov družbe. Delujejo povezovalno in na ta način krepijo solidarnost v družbi.

Socialni menedžerji uporabljajo praktične, inovativne in trajnostne pristope upravljanja organizacijskih in družbenih izzivov – ne glede na to, ali delujejo na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, kmetijstva ali ekologije. Svoje delo posvečajo družbenemu napredku.

Visokošolski strokovni študijski programi Socialni menedžment študentom omogoča pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. 

 

Predmetnik: 

Prvi letnik

Zap.
št.
Predmet
1. semester
2. semester
ECTS
ECTS
1.

Razvoj slovenske družbe

6
-
2.

Metode raziskovanja

6
-
3.

Politični sistemi in javnopolitične analize

5
-
4.

Statistične metode 1

7
-
5.

Pravo socialne varnosti

6
-
6.

Sociologija socialne politike

-
 6
7.

Temelji delovanja gospodarstva

-
 6
8.

Neprofitni menedžment

-
 7
9.

Osnove upravnega prava

-
 6
10.

Uvod v novejšo zgodovino

-
5
SKUPAJ
30
30

Drugi letnik

Zap.
št.
Predmet
3. semester
4. semester
ECTS
ECTS
1.

Oblikovanje javnih politik in javnih financ

6
-
2.

Organizacije in ekonomika

-
5
3.

Strateško planiranje

6
-
4.

Vodenje in upravljanje neprofitnih organizacij

7
-
5.

Menedžment finančnih virov

6
-
6.

Marketing neprofitnih organizacij

-
6
7.

Odnosi z javnostmi

-
6
8.

Kvalitativna analiza

6
-
9. Izbirni predmet 1
-
6
10. Izbirni predmet 2
-
6
SKUPAJ
31
29

Tretji letnik

Zap.
št.
Predmet
5. semester
6. semester
ECTS
ECTS
1.

Projektno upravljanje

6
-
2.

Upravljanje sprememb

6
-
3.

Evropske javne politike

6
-
4.

Evalvacijske metode

6
-
5.

Odnosi z odločevalci

6
-
6.

Strokovna praksa

-
 18
7. Diplomska naloga
-
 12
SKUPAJ
30
30

Izbirni predmeti

Zap.
št.
Predmet Kt
1.

Metode analiz omrežij

 6
2.

Menedžment v socialnem varstvu

 6
3.

Menedžment v izobraževanju

 6
4.

Poslovanje v elektronski dobi

 6
5.

Supervizija in intervizija

 6
6.

Komunikacijski trening

 6
7.

Osnove komuniciranja v organizaciji

 6
8.

Regionalna politika in regionalni razvoj

 6
9.

Uvod v modeliranje in simulacijo

6
10.

Osnove regionalnega načrtovanja

 6

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke 

 

Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko na osnovi 38. člena Zakona o visokem šolstvu vpiše:

A. kdor je opravil maturo,

B. kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu

C. kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati iz točk A. in C. izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40 % točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicnem izpitu (60 % točk). Kandidati iz točke B. pa bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20 % točk).

Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil višješolski strokovni program, sprejet po 01. 01. 1994, če izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vpisani študenti morajo do vpisa v višji letnik opraviti diferencialne izpite, ki izhajajo iz razlik med programi. Te predpiše ustrezni organ FUDŠ v skupnem obsegu največ 24 ECTS.

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpiše:

a. kdor je uspešno zaključil višješolski študij, sprejet pred 01. 01. 1994.

b. diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega in univerzitetnega programa, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati morajo tekom tretjega letnika opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 ECTS predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.

 

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Za podrobnejše informacije o vpisu tujih državljanov kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve – referat@fuds.si

 Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.

Pridobljene kompetence: 

Študenti v okviru študija na visokošolskem strokovnem študijskem programu Socialni menedžment pridobijo naslednje splošne kompetence in predmetnospecifične kompetence.

Splošne kompetence

  • poznavanje in razumevanje kulturnih in družbenih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize;
  • uporaba metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti;
  • razvoj kritične in samokritične presoje;
  • sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji;
  • sposobnost timskega dela, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine;
  • sposobnost razvijanja alternativnih rešitev v procesu strateškega načrtovanja;
  • sposobnost zagona strategij oziroma pretvorbe strategij v projekte;
  • sposobnost globalnega mreženja na področju socialnih dejavnosti;
  • sposobnost za izdelavo projekta, ki lahko kandidira za mednarodna sredstva;
  • razumevanje ekonomskih vidikov za delovanje neprofitnega sektorja;
  • sposobnost vodenja, koordiniranja in načrtovanja poslovnega procesa v neprofitni organizaciji;
  • sposobnost divergentnega mišljenja, kritičnega presojanja, ustvarjalnosti in premagovanja problemov;
  • sposobnost upravljanja človeških virov;
  • sposobnost urejanja razmerij med delodajalci in delavci;
  • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic;
  • sposobnost reševanja zahtevnih problemov posameznikov, ki nastajajo v delovnem okolju pri delu in v procesu zaposlovanja;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja različnih strokovnjakov in timskega dela z namenom ustreznega ovrednotenja posameznih vprašanj, ki nastanejo v praksi, in skupnega iskanja ustreznih rešitev;
  • sposobnost uporabe relevantnih domačih in mednarodnih pravnih virov, uporabe elektronskih virov in kritične analize relevantne literature.

Predmetnospecifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke), in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod;
  • sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov;
  • sposobnost povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegova uporaba v praksi;
  • sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja;
  • sposobnost interdiciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;
  • razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov;
  • razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov;
  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno  etičnih vprašanj;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
  • komuniciranje s strokovnjaki z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami;
  • razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;
  • poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika);
  • načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov;
  • poznavanje in razumevanje procesov v poslovnem okolju organizacije in sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter njihovih posledic;
  • fleksibilna uporaba znanja v praksi;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v poslovnem okolju, spoštovanje nediskriminativnosti in multikulturnosti v organizaciji in njenem (mednarodnem) okolju;
  • poznavanje in razumevanje razvojnih teženj, razlik in potreb posameznika;
  • sposobnost za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov;
  • razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno etičnih vprašanj;
  • razumevanje odnosov med organizacijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje;
  • občutljivost za odnose med ljudmi pri delu, fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in lastnega mnenja.
Navodila za vpis: 

RAZPIS ZA VPIS V DODIPLOMSKI PROGRAM SOCIALNI MENEDŽMENT bo objavljen predvidoma januarja 2018. 

Prijavo za vpis se oddaja preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./  Pri razpisu izberete razpis Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici kot zasebnega zavoda.

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve.

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

 

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e)

Petek 9. 2. 2018 ob 10.00 in 17.00 
Sobota 10. 2. 2018 ob 10.00 
Četrtek 24. 5. 2018 ob 17.00 
Četrtek 23. 8. 2018 ob 17.00 
Četrtek 6. 9. 2018 ob 17.00

Šolnina: 

Cena: 1.590,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 130 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Visokošolski strokovni program Socialni menedžment se izvaja kot izredni študij. Pri izvajanju izrednega študija se zagotovi najmanj tretjina organiziranega študijskega dela, ki je predviden s programom. Izredni študentje v povprečju realizirajo 10 ur organiziranega študijskega dela v enem tednu. Število ur organiziranega študijskega dela (predavanj, vaj ipd.) je manjše kot pri rednem študiju, zato zahteva ta način študija več samostojnega dela.

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času med tednom in izjemoma ob sobotah. Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat vpisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če :

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta,s študijskimi obveznostmi in deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Študenti imajo možnost zaprositi tudi za priznavanje strokovne prakse.

Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Socialni menedžment, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.

Zaposlitve možnosti: 

Socialni menedžerji uporabljajo praktične, inovativne in trajnostne pristope upravljanja organizacijskih in družbenih izzivov – ne glede na to, ali delujejo na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, kmetijstva ali ekologije. Svoje delo posvečajo družbenemu napredku. Diplomanti visokošolskega strokovnega programa Socialni menedžment so zaradi svojih širokih menedžerskih, družbenih, komunikoloških in pravnih znanj zaposljivi na zahtevnejših delovnih mestih v okviru javne uprave in lokalne samouprave, gospodarskega sektorja in civilnodružbenih organizacij.

Sposobni so prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanja zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela.