Socialni menedžment UN

Univerzitetni študijski program Socialni menedžment
Stopnja (in vrsta) programa: univerzitetni študijski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Način izvajanja: redni in izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naziv: diplomant socialnega menedžmenta (UN) oz. diplomantka socialnega menedžmenta (UN); okrajšano dipl. soc. menedž. (UN)

Si kreativen? Empatičen? Analitičen? Želiš postati menedžer s čutom za soljudi in družbo? Želiš soustvarjati boljšo prihodnost?

Družbenih izzivov nikoli ne zmanjka. Delovanje demokratičnih družb, pravne države, družbe znanja, migracije, kulturna raznolikost, diskriminacija,  stereotipiziranje, revščina, lakota, nezaposlenost, pravica do dela, šikaniranje, mobing, spolno nadlegovanje, nasilje v družinah, zlorabe, varnost na spletu, odvisnosti, onesnaževanje okolja, skrb za zdravje in zdravstvo, evtanazija, splav, genski inženiring, stres, čustvene stiske, anksioznost, depresivnost … To je le nekaj primerov z dolgega seznama izzivov, s katerimi se soočajo sodobni ljudje in družbe.

Univerzitetni program Socialni menedžment razvija analitične sposobnosti  za razumevanje kompleksnih situacij v odnosih med ljudmi. To omogoča boljše osmišljanje, načrtovanje, odločanje, vodenje, koordiniranje, razporejanje organizacijskih virov, nadziranje in kritično vrednotenje izvajanja aktivnosti v organizaciji. Socialnega menedžerja odlikuje velik čut in odgovornosti za soljudi.

Socialni menedžer (UN) uporablja praktične, inovativne in trajnostne pristope ne glede na to, ali deluje na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, kmetijstva ali ekologije.

(Zgornji zapis velja tako za ženski kot za moški spol.)

Fakulteta je za študijski program Socialni menedžment (UN) pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih vpisnih mest brezplačen.
Predmetnik: 

Študijski program Socialni menedžment (UN) je sestavljen tako, da posamezni semester obsega 30 kreditnih točk (ECTS), eno leto pa 60 ECTS. Program traja tri leta in študent mora opraviti za 180 ECTS dela.

Prvi letnik

ZAP.
ŠT.
PREDMET 1. SEMESTER 2. SEMESTER
ECTS ECTS
1.

Dinamika sodobne družbe

6 -
2.

Sodobne politične doktrine

6 -
3.

Uvod v informatiko

6 -
4.

Organizacijsko komuniciranje

6 -
5.

Oblikovanje javnih politik in javnih financ

6 -
6.

Menedžment sprememb

- 6
7.

Temelji ekonomije

- 6
8.

Neprofitni menedžment

- 6
9.

Družboslovna raziskovalna metodologija

- 6
10.

Osnove upravnega prava

- 6
SKUPAJ 30 30

Drugi letnik

ZAP.
ŠT.
PREDMET 1. SEMESTER 2. SEMESTER
ECTS ECTS
1.

Metode kvalitativne analize

- 6
2.

Politične ureditve in analiza politik

5 -
3.

Ekonomika organizacije

5 -
4.

Uvod v splošno psihologijo

5 -
5.

Kvantitativne metode 1

7 -
6.

Družbena teorija

5  -
7.

Kvantitativne metode 2

- 7
8.

Menedžment v socialnem varstvu

- 5
9.

Izbirni predmet 1

- 6
10.  Izbirni predmet 2   6
11.

Pomoč in sodelovanje v skupnosti

3 -
SKUPAJ 30 30

Tretji letnik

ZAP.
ŠT.
PREDMET 1. SEMESTER 2. SEMESTER
ECTS ECTS
1.

Strateško planiranje

6 -
2.

Odnosi z javnostmi

6 -
3.

Podjetništvo

6 -
4.

Projektni menedžment

- 6
5.

Tehnike lobiranja in pogajanj

6 -
6.

Izbirni predmet 3

- 6
7. Izbirni predmet 4 - 6
8.

Podjetniški projekt

- 6
9.

Fundraising

- 6
10.

Raziskovalni projekt

6 -
SKUPAJ 30 30

 

Izbirni predmeti

Zap.
št.
Predmet ECTS
1.

Evropske integracije

6
2.

Teorija organizacije

6
3.

Mediji in komuniciranje

6
4.

Regionalna politika in regionalni razvoj

6
5.

Multivariatne metode

6
6.

Instrumenti evropskih politik

6
7.

Politična sociologija

6
8.

Sociologija socialne politike

6
9.

Menedžment v zdravstvu

6
10.

Menedžment v kulturi

6

11.

Komunikacijski trening

6
12.

Baze podatkov in analiza podatkov

6
13.

Metode evalvacije

6
14.

E-poslovanje

6
15.

Poslovna etika

6
16.

Menedžment kakovosti in poslovne odličnosti

6
17. 

Informacijski sistemi

6
18.

Vodenje organizacij in procesov

6
19.

Politično trženje in komuniciranje

6
20.

Pravo Evropske unije

6
21.

Iskanje zaposlitve

6
22.

Kreativnost

6
23.

Kulture in religije

6
24.

Družinsko pravo

6
(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 14.11.2019. Novi predmetnik velja za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 1. letnik študijskega programa. 
Za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 2. in 3. letnik študijskega programa, in vse študente, vpisane na študijski program do vključno študijskega leta 2019/20, velja prejšnji predmetnik študijskega programa oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če študentje v izobraževanju redno napredujejo. (PREJŠNJI PREDMETNIK IN POGOJI, KI SO VELJALI OB VPISU)

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke 

 

Pogoji za vpis: 

Pogoji za vpis

1. letnik

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpiše:

A. kdor je opravil maturo,

B. kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od ustreznih predmetov mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

C. kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Kot ustrezen program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja iz točke B) se upošteva program, ki po klasifikaciji Klasius-P-16 ali klasifikaciji Frascati spada na:
- Področje 03 po klasifikaciji Klasius-P-16 (vključno z vsemi podpodročji), ali
- Področje 5 po klasifikaciji Frascati (vključno z vsemi podpodročji).
 
Kot ustrezni predmeti mature iz točke B) se upoštevajo:
angleščina, ekonomija, filozofija, francoščina, geografija, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, madžarščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), matematika, nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre), sociologija, španščina, teorija in zgodovina drame in gledališče, umetnostna zgodovina, zgodovina.
 

Šola lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A. in C. izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40 % točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicnem izpitu (60 % točk). Kandidati iz točke B. pa bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20 % točk).

Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Socialni menedžment (UN) se lahko vpišejo:

a. Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program,
Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Diplomanti ostalih programov morajo opraviti diferencialne izpite v obsegu 12 KT iz predmetov Dinamika sodobne družbe in Družboslovna raziskovalna metodologija.

b. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Socialni menedžment (UN) se lahko vpišejo:

  • a. Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.

Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo višješolski diplomanti s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, vsi ostali pa morajo opraviti diferencialne izpite v obsegu 24 KT iz predmetov Dinamika sodobne družbe, Družboslovna raziskovalna metodologija, Ekonomika organizacije in Metode kvalitativne analize.

  • b. Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.

Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti študijskih programov s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, vsi ostali pa morajo opraviti diferencialne izpite v obsegu 24 KT iz predmetov Dinamika sodobne družbe, Družboslovna raziskovalna metodologija, Ekonomika organizacije in Metode kvalitativne analize.

  • c. Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.

Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti študijskih programov s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, vsi ostali pa morajo opraviti diferencialne izpite v obsegu 24 KT iz predmetov Dinamika sodobne družbe, Družboslovna raziskovalna metodologija, Ekonomika organizacije in Metode kvalitativne analize.

  • d. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravil na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Za podrobnejše informacije o vpisu tujih državljanov kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve – referat@fuds.si

Pridobljene kompetence: 

Študenti v okviru študija na visokošolskem univerzitetnem študijskem programu Socialni menedžment (UN) pridobijo naslednje splošne kompetence in predmetnospecifične kompetence.

Splošne kompetence:

- poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;

- obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;

- razvoj kritične in samokritične presoje;

- sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;

- poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost,  (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;

- občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;

- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;

- zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter zmožnost strpnega dialoga;

- zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo).

Predmetnospecifične kompetence:

- poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke), in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod;

- sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov;

- sposobnost povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegova uporaba v praksi;

- sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja;

- sposobnost interdiciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;

- razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov;

- razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov;

- sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved;

- organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno etičnih vprašanj;

- organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;

- komuniciranje s strokovnjaki z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami;

- razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;

- poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika);

- načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov

Navodila za vpis: 

RAZPISI ZA VPIS 2020/21

Prijavo za vpis se oddaja preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./  Pri razpisu izberete opcijo Razpisa za vpis v dodiplomske programe s koncesijo (javni visokošolski zavod).

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve.

Telefon: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e), termini so objavljeni na povezavi (na dnu strani).

Šolnina: 

POMEMBNO: Fakulteta je za študijski program Socialni menedžment pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih vpisnih mest brezplačen.

V kolikor nimate več pogoja za vpis na redni študij (ste že koristili možnost do dveh rednih vpisov ali ste zamenjali študijski program), se morate vpisati izredno in v tem primeru znaša šolnina 1.990,00 EUR.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 130 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Univerzitetni študijski program Socialni menedžment (UN) se izvaja kot redni in izredni študij. Na izrednem študiju sta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice potem, ko je kandidat pisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so  sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetno-specifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • ​pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.
Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Socialni menedžment (UN), mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Zaposlitve možnosti: 

Univerzitetni program Socialni menedžment ob uporabnih znanjih omogoča tudi pridobivanje konceptualnega in analitičnega znanja za poglobljeno razumevanje in načrtovanje v kompleksnih situacijah. Zato predstavlja odlično osnovo za zahtevnejša in tudi vodstvena delovna mesta v organizacijah javnega, nevladnega in zasebnega sektorja.

Socialni menedžerji delujejo na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, kmetijstva, ekologije in sorodnih področjih.

*POJASNILO: Senat FUDŠ je dne 14.11.2019 na svoji seji sprejel sklep o spremembi imena študijskega programa, in sicer iz imena »Uporabne družbene študije« v ime »Socialni menedžment«. Sprejet je bil tudi sklep o spremembi strokovnega naslova diplomantov, in sicer iz strokovnega naslova »diplomirani družboslovec oz. diplomirana družboslovka« v strokovni naslov »diplomant socialnega menedžmenta oz. diplomantka socialnega menedžmenta«.