Sociologija - podiplomski, doktorski program

Podiplomski doktorski študijski program Sociologija
Stopnja (in vrsta) programa: Doktorski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 KT
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica
Strokovni naziv: Doktor znanosti oz. Doktorica znanosti

Ste ambiciozni in želite doseči nekaj pomembnega? Ste razmišljujoč, inovativen človek in želite odkriti nekaj novega?

Pestro družbeno dogajanje, pomembne spremembe, eksplozija informacij in drugi družbeni izzivi so popoln raziskovalni zalogaj za ambiciozne in vedoželjne posameznike, ki radi delajo samostojno in so dovolj angažirani, da zadolžitve in delo izpeljejo celostno in kakovostno. Doktorski študijski program Sociologija študentom omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije.

Doktorski študij je zato namenjen posameznikom, ki si želijo poglobiti znanje na specifičnem področju in fenomenih ter si pridobiti naziv doktor znanosti, s katerim si povečajo svoj ugled v družbi. Omogoča vam, da resnično izkoristite in nadgradite svoj intelektualen potencial, obvladujete raziskovalno delo, izrazite svojo ustvarjalnost in poiščete inovativne družbene rešitve. 

Predmetnik: 

Doktorski študij je pretežno individualen z malo organiziranega študijskega dela, ki obsega dva izpita v prvem letniku. Izvaja se v izredni obliki (to je najmanj tretjina ur, predvidenih za redni študij), in sicer v popoldanskem času ob delavnikih in ob sobotah dopoldne. Če je vpisanih manj kot 10 študentov, se izvaja v obliki konzultacij.

Prvi letnik

Prvi letnik vsebuje od organiziranega dela obvezni metodološki in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in  oddano dispozicijo doktorske disertacije.

Predmet
Zimski
Letni
K
K

Metode triangulacije

15
-
Izbirni teoretski predmet
15
-

Seminar za dispozicijo

-
15
Individualno delo na dispoziciji
-
15
SKUPAJ 
30
30

Drugi letnik

Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja.

Predmet
Zimski
Letni
K
K
Individualno delo na disertaciji
30
30
SKUPAJ
30
30

Tretji letnik

Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. 

Predmet
Zimski
Letnii
K
K

Seminar za disertacijo

15
-
Individualno delo na disertaciji
15
30
SKUPAJ 
30
30

Izbirni predmeti

Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. FUDŠ v tem smislu ponuja dve opciji, pri čemer lahko študent bodisi izbere tisto od njiju, ki mu je tematsko – glede na predvideno temo disertacije - najbližja, bodisi izbere tovrstne teoretske vsebine na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji. 

Predmet
K

Sodobne teorije v ekonomski sociologiji

15

Sodobne teorije v politični sociologiji

15

Sodobne teorije v sociologiji kulture

15

*Študenti izberejo en izbirni predmet.

Legenda

  • K - kreditne točke (ECTS)

Program je zasnovan tako, da omogoča študentom usmeritev v eno od treh socioloških poddisciplin: politično sociologijo, ekonomsko sociologijo in sociologijo kulture. Gre namreč za poddiscipline, ki pokrivajo tri izmed napomembnejših in v razvojnem smislu najrelevantnejših področij: politiko (usmerjanje družbe in doseganje ciljev), ekonomijo (zagotavljanje resursov) in kulturo (vrednotne in vedenjske podlage za delovanje). Tako študentje poleg metodoloških znanj pridobijo aktualna znanja, potrebna za teoretsko rezoniranje narave in dinamike teh treh področij. Poleg socioloških znanj in vsebin, ki so v ospredju, študentje pridobijo znanja iz drugih disciplin (politologije, ekonomije, kulturologije), ki se dotikajo omenjenih področij. 

Študijski program je sestavljen iz metodološkega predmeta, ki študentom poda znanja iz najsodobnejših kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod (ter načinov njihovega kombiniranja v raziskovalnem delu) ter teoretskega predmeta, ki ga študentje izberejo izmed treh predmetov, pri čemer je vsak od njih vezan na eno od treh omenjenih socioloških poddisciplin: politično sociologijo, ekonomsko sociologijo in sociologijo kulture. Poleg tega se študentje udeležijo dveh doktorskih seminarjev: dispozicijskega seminarja, kjer predstavijo izhodišča svoje doktorske naloge; in disertacijskega seminarja, kjer predstavijo preliminarne ugotovitve svoje doktorske naloge. Glavnina dela na pripravi doktorske naloge je individualno raziskovalno delo ob pomoči in sodelovanju izbranega mentorja (in morebitnega somentorja).

Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik doktorskega študijskega programa Sociologija se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:

  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
  • kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno magistrskega študija brez ocene magistrske naloge (ali povprečno oceno zadnjih dveh letnikov študija v primeru, da gre za enovit magistrski študij) in glede na oceno magistrske naloge. Vsak od omenjenih dveh kriterijev ima enako težo. V primeru, da magistrski študij ni vključeval magistrske naloge ali se le-ta ni ocenjevala, se kot edini kriterij šteje povprečna ocena magistrskega študija.

Vpis po merilih za prehode 

Skladno s 6. členom Meril za prehode, ki jih je dne 18.11.2010 sprejel Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: merila NAKVIS), so prehodi možni med študijskimi programi:

1.  ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in

2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Vpis neposredno v drugi letnik po teh merilih je tako mogoč, če ima kandidat  vsaj 45 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence, ki so primerljive s kompetencami obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Vpis neposredno v tretji letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 105 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence, ki so primerljive s kompetencami obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Na tretji stopnji študija je po teh merilih za neposredni vpis v drugi letnik dodatno potrebna tudi predhodna oddaja dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu, za neposredni vpis v tretji letnik pa predhodna potrditev dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu.

V skladu z 39. členom Zakona o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi je možen prehod v študijski program tretje stopnje iz študijskih programov iste stopnje. Vloge za prehode se obravnavajo individualno skladno s fakultetnimi pravili.

Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

Skladno z drugo alinejo 16. člena istega zakona morajo diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, pred vpisom v drugi letnik doktorskega študijskega programa opraviti dodatne študijske obveznosti - diferencialne izpite -  v skupnem obsegu 30 kreditnih točk, ki obsegajo naslednje predmete: Sodobne družbene teorije, Kvalitativno raziskovanje v družbenih vedah, Metode kvantitativne analize, Primerjalne raziskovalne metode in Izzivi globalizacije.

Diferencialne izpite je treba opraviti do vpisa v višji letnik. 

Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.

Pridobljene kompetence: 

Študenti/ke v okviru doktorskega študija Sociologija pridobijo naslednje splošne kompetence:

  • sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize in možnih rešitev;
  • ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti;
  • sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju sociologije;
  • sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenje raziskovalne skupine;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • zavezanost profesionalni etiki.

Študenti/ke v okviru študija na doktorskega programu Sociologija pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence:

  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih sociologije in njej sorodnih disciplin;
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju sociologije ter sorodnih disciplin;
  • sposobnost inovativne uporabe in kombiniranja raziskovalnih empiričnih socioloških metod ter metod njenih sorodnih disciplin (metode triangulacije);
  • sposobnost kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu sociologije (in družboslovja nasploh);
  • sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih družbenih problemov;
  • sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;
  • sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki. 
Navodila za vpis: 

Navodila za vpis si preberite v Razpisu za vpis za študijsko leto 2017/18.

Prijavo za vpis oddate preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./ 

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Vodjo referata za študijske in študentske zadeve ga. Andrejo Slejko Rojc

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.Razpisu za vpis za študijsko leto 2017/18.

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e)

10.2.2017 ob 10.00 in 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
11.2.2017 ob 10.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
25.5.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
24.8.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
7.9.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani.

Šolnina: 

Cena: 2.690,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Samostojni študij je na doktorski ravni osrednja oblika študija. Med samostojno delo sodijo individualni študij literature, priprava in predstavitev posamičnih nalog, raziskovalno delo študentov pri raziskovalnih programih, ki potekajo v okviru fakultete, ter še posebno izdelava doktorske dispozicije in disertacije. Tak način dela omogoča študentu v čim večji meri razviti lastne kreativne potenciale. Mentor vodi študenta skozi študijski proces, ga spodbuja pri vključevanju v fakultetno učno in raziskovalno okolje. Mentor študentu pomaga pri organizaciji študija, kar pomeni, da ga med študijem spremlja in usmerja njegovo delo. Svetuje pri izbiri ustrezne raziskovalne metodologije in relevantne literature. Pomaga  pri pripravi zasnove disertacije, načrtovanju metodologije raziskovalnega dela, izbiri virov in literature ter presodi, kdaj je doktorska disertacija pripravljena za zagovor.

Urnik predavanj: Predavanja so organizirana v popoldanskem času med tednom in ob sobotah. Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi 19 v Novi Gorici. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat vpisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, oddati prijavo teme na obrazcu OBR-FUDŠ-010, ki jo potrdi Komisija za znanstvenoraziskovalno delo (v nadaljevanju KZRD), ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FUDŠ-011.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT, opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 KT, ki se oceni na podlagi mnenja mentorja, ter potrjena dispozicija na senatu FUDŠ.

Status študentu preneha, če študent:

  • doktorira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne dokonča doktorskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.      

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če nedokonča doktorskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, če :

  • ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.     
Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja ter poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so  sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • raziskovalne naloge,
  • ustne predstavitve raziskovalnega dela in ugtovitev,
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • doktorska disertacija. 

Hitrejše napredovanje

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. 

Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor doktorske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Ob zaključku študija prejme študent doktorsko diplomo, ki je javna listina.

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. list RS, št. 61/06) pridobi po zaključku študija študent oz. študentka znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti z okrajšavo dr., ki se pristavlja pred imenom in priimkom. V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov pridobljen, vpiše: s področja sociologije

Zaposlitve možnosti: 

Tipična področja zaposlovanja:

1. V znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih organizacijah na področju družboslovja je doktorski profil samoumevno potreben, saj se od operativnega jedra teh organizacij pričakuje visoko stopnjo inovativnosti, samostojnosti in vodstvenih sposobnosti v raziskovalno-razvojnem delu in vrhunske sposobnosti za prenos znanja, po eni strani na mlajše raziskovalce in študente, po drugi strani pa v gospodarstvo in k drugim relevantnim uporabnikom.

2. V gospodarskih družbah, še posebno večjih, je doktorski profil s področja sociologije pomemben za samostojno ekspertno in/ali raziskovalno delo in/ali vodenje raziskovalnih ali ekspertnih skupin, še posebno na področjih zahtevnejšega raziskovanja trga, javnega mnenja, zahtevnejših stikov z javnostmi, najzahtevnejših organizacijskih in kadrovskih vprašanj.

3. V javni upravi, lokalni samoupravi, v mednarodnih institucijah in v nevladnih organizacijah je doktorski profil s področja sociologije kompetenten za reševanje najzahtevnejših organizacijskih, komunikacijskih, kadrovskih in drugih vprašanj, kjer so potrebne inovativne rešitve, oprte na aplikacijo najkompleksnejših teoretskih znanj. V poštev pride tako ekspertno svetovanje na ravni organizacije kot tudi svetovanje na ravneh, ki vključujejo posamične vidike usmerjanja družbe in njenih podsistemov na makroravni.